Boris Krajnc in drugi kemiki na dachauskih procesih.

Boris Krajnc je bil prvi habilitirani ucitelj ljubljanske univerze za podrocje biokemije - imenovanje v naziv docenta je datirano s 7. januarjem 1946. Vendar se je Krajnceva zivljenjska pot zelo hitro koncala, saj so ga 27. oktobra 1947 aretirali in 26. aprila 1948 na montiranem dachauskem procesu obsodili na smrt. Ustrelili naj bi ga 12. maja 1948, starega 34 let. Krajnceva zivljenjska zgodba je tesno povezana z delom vec slovenskih kemikov, ki so bili kot zaporniki v koncentracijskem taboriscu Dachau izbrani za tehnicno pomoc pri izvedbah poskusov na ljudeh ali pri delu v klinicnem laboratoriju. Na povojnih dachauskih procesih v Ljubljani je bilo skupaj obsojenih 8 kemikov, od teh jih je bilo 5 obsojenih na smrt in ustreljenih. V kasnejsih presojah dachauskih procesov se je izkazalo, da so bile obtoznice skonstruirane, priznanja pa pridobljena s krutimi zaslisevalskimi metodami, zato so bile vse sodbe razveljavljene. Po emigraciji encimatika Richarda Klemna ter pregonu Maksa Samca in Marte Blinc z univerze je bil Boris Krajnc tisti, ki naj bi skrbel za biokemijo na Tehniski fakulteti. Po njegovi smrti je nekaj let biokemijo predaval Krajncev mlajsi kolega Dusan Stucin z Medicinske fakultete, potem pa biokemije vec let ni bilo v kemijskem kurikulumu.